ZDRAVLJENJE IN POMOČ > KATERE BOLEZNI ZDRAVIMO? > SHIZOFRENIJA

Kontakt:

Psihiatrična bolnišnica Idrija

Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija

Informacije:
(od 6.00 do 22.00):
T:
(0)5 37 34 400
F:
(0)5 37 73 651
E:
psihiatrija@pb-idrija.si

Pomoč v duševni stiski:
(od 19.00 do 7.00)
T:
(0)1 520 99 00
















Shizofrenija

Shizofrenija je kronična progresivna duševna bolezen, ki jo povzroča motnja v delovanju možganov. Zanjo so značilne motnje mišljenja, zaznavanja, vedenja in čustvovanja. Intelektualne sposobnosti običajno ostanejo nespremenjene.

Kako pogosta je shizofrenija?

Za shizofrenijo zboli približno 1 % vseh ljudi. Bolezen se pojavlja pri obeh spolih in pri vseh rasnih in etničnih skupinah ter neodvisno od socialnega statusa. Navadno se začne že pri mladih v obdobju odraščanja. Pri moških je vrh zbolevanja med 15. in 25. letom, pri ženskah pa med 25. in 35. letom. Razlogi za kasnejše zbolevanje žensk niso povsem znani. Prvi pojav bolezni po 40. letu je redek.

Zakaj je zdravljenje pomembno?

Bolezen se večinoma začne prikrito, z neznačilnimi znaki, ki jih tudi strokovnjaki lahko sprva zamenjajo z znaki, ki so značilni za večino najstnikov: popuščanje pri obveznostih v šoli in doma, zmanjšanje vsakdanjih dejavnosti, zapiranje vase. Seveda ti znaki še ne pomenijo duševne motnje, toda če trajajo dalj časa (več mesecev), je prav, da mladostnik poišče pomoč pri svojem zdravniku. Raziskave dokazujejo, da zgodnje zdravljenje teh neznačilnih simptomov zmanjša možnost kasnejšega razvoja shizofrenije. Ustrezna zdravila (tudi v majhnih odmerkih) lahko pogosto preprečijo razvoj bolezni. Zaradi sodobnih zdravil, ki jih pacienti lažje prenašajo, ni razloga, da bi ob prvih znakih shizofrenije z zdravljenjem odlašali. Pomembno je, da začnemo bolezen zdraviti, preden se polno razvije.

Kako živeti s shizofrenijo?

Izraženost simptomov shizofrenije je lahko od osebe do osebe drugačna. Prav tako se lahko pri isti osebi v različnih fazah bolezni pojavijo simptomi različne intenzitete in resnosti. Nekateri pacienti lahko živijo aktivno in zadovoljno življenje, pri nekaterih pa ne moremo doseči zadovoljivega nadzora simptomov in so odvisni od pomoči drugih.

Bolezen se navadno pojavlja v epizodah. Epizoda bolezni je sestavljena iz akutne faze, ko so simptomi najbolj izraziti, sledi faza stabilizacije. Možno je, da pacienti z jemanjem zdravil in vključevanjem v psiho- in socioterapevtske postopke, kljub nekaterim simptomom (halucinacije, blodnje), razvijejo dober vpogled in kritičnost do svoje bolezni ter tako zadovoljivo funkcionirajo na vseh področjih življenja. Shizofrenija je pri večini pacientov dolgotrajna kronična bolezen, zato mora večina pacientov s shizofrenijo vse življenje jemati zdravila ali pa potrebuje dodatno skrb. Mnogi pacienti ob rednem jemanju zdravil živijo polno in produktivno.

Zelo pomembno je, da pacient spozna naravo bolezni, pomen in odločilno vlogo zdravil ter njihovega rednega jemanja. Pacient se mora naučiti prepoznavati zgodnje simptome poslabšanja bolezni. Zdravljenja ne sme prekinjati brez dogovora z zdravnikom psihiatrom.

Vzroki za nastanek shizofrenije

Natančen vzrok shizofrenije še ni znan, največ izsledkov raziskav pa kaže na določeno neravnovesje nekaterih kemičnih snovi v možganih, tako imenovanih živčnih prenašalcev ali nevrotransmitorjev. Ti omogočajo medsebojno komunikacijo možganskih celic. Motnje v njihovem sproščanju vodijo v spremenjeno delovanje možganov. Pomembno vlogo pri shizofreniji ima živčni prenašalec dopamin. Nekatere simptome je mogoče pojasniti s prevelikim sproščanjem te kemične snovi. Novejše ugotovitve kažejo, da je pri ljudeh, ki zbolijo za shizofrenijo, hkrati tudi znižana aktivnost drugega živčnega prenašalca, serotonina.

Diagnosticiranje shizofrenije

Danes še vedno ne poznamo ustreznih laboratorijskih diagnostičnih testov za odkrivanje shizofrenije, torej se bolezni ne da diagnosticirati z nobenim snemanjem strukture ali funkcije možganov, kot tudi ne s preiskavami možganskega likvorja, krvi, urina in podobno. Diagnoza shizofrenije temelji na ciljanem in strukturiranem psihiatričnem pogovoru s pacientom in člani njegove družine.

Simptomi shizofrenije

Simptomi shizofrenije so lahko od osebe do osebe različni. Med najpogostejše sodijo:

Motnje mišljenja: Pacient dobi občutek, da so ga preplavile nesmiselne informacije. Hkrati ga preplavijo različne misli in zaznave, težko se koncentrira in odloča. Včasih dobi občutek, da se mu vsiljujejo tuje misli. Težko jasno razmišlja o čemerkoli. Nekateri pacienti imajo občutek, da se njihove misli naenkrat ustavijo. Motnje mišljenja spremenijo pacientovo dojemanje samega sebe in mu dajo občutek, da je spremenjen in odrezan od drugih. Ti simptomi mu otežujejo sporazumevanje.



Motnje zaznavanja (halucinacije): Pacient vidi, sliši ali čuti, česar drugi okoli njega ne morejo. Pogost simptom shizofrenije, ki prizadene kar dve tretjini vseh oseb s shizofrenijo, so slušne halucinacije. Pacient sliši glasove, ki jih drugi ne slišijo. Lahko se mu dozdeva, da glasovi prihajajo od zunaj in se med seboj pogovarjajo ali mu govorijo. Glasovi lahko pacienta zelo prestrašijo ali vznemirijo. Vendar tega vsi prizadeti ne občutijo kot nekaj neprijetnega. Nekaterim so celo prijetni, drugim se zdi, da glasovi obogatijo njihovo razmišljanje z zanimivimi in spodbudnimi idejami. Vendar obstaja tudi pri teh pacientih nevarnost, da bodo postale njihove halucinacije vznemirljivejše in bolj strašljive. Prisluhi in prividi paciente ločijo od resničnosti in vplivajo na kakovost njihovega življenja, saj jim otežujejo sporazumevanje z družinskimi člani in prijatelji.

Zmotna prepričanja (blodnje): Pacienta spremljajo prepričanja in zamisli brez realne osnove, ki jim drugi ljudje ne verjamejo. Za pacienta so njegova prepričanja zelo stvarna in jih težko spreminja. Poznamo več vrst blodenj. Nekateri pacienti s shizofrenijo menijo, da nekdo pozna oziroma nadzoruje njihove misli, čustva in dejanja. Drugi mislijo, da jim nekdo želi škodovati. Zelo pogosta blodnja je tudi zamisel, da ima nekdo nadnaravne sposobnosti. Pacienti ne morejo popravljati svojih zmotnih prepričanj na podlagi razlag ali prepričevanj, razen v dovolj dolgem procesu vedenjsko-kognitivnega zdravljenja ob dobrem in varnem sodelovanju s terapevtom ali bližnjim.

Motnje identitete: Pacient se ne prepoznava več kot enotna in celovita osebnost. Za razliko od običajnih težav z identiteto (npr. v adolescenci) ima pacient s shizofrenijo lahko občutek, da se telesno spreminja in je drug človek. Ne prepoznava več posameznih delov telesa ali jih zaznava kot drugačne.

Motnje hotenja: Pacient je neprestano utrujen in se ne more lotiti dejavnosti, ki so ga včasih veselile. Težko izvaja celo najbolj vsakdanja in rutinska opravila, kot sta jutranje umivanje in oblačenje. Lahko ima hude težave pri opravljanju gospodinjskih dejavnosti, kar gre pripisati predvsem motnjam mišljenja, ki se kažejo kot težave pri načrtovanju vseh, zlasti celostnih dejavnosti. Posledica teh motenj so tudi spremembe v čustvovanju. Pojavljajo se motnje volje in pobude, socialni in siceršnji umik iz vsakdanjega življenja, občutki praznine in hude težave pri izražanju čustev. Srečevanje in sporazumevanje z drugimi ljudmi postaneta težavni ali celo neobvladljivi nalogi, zato se veliko pacientov s shizofrenijo izogne vsem socialnim stikom. Pacientovi sorodniki pogosto ne razumejo, kaj se v obdobju bolezni dogaja z njihovim bližnjim. Težave pri načrtovanju in umik lahko pripišejo lenobi, slabi motivaciji ali pacientovemu značaju, zlasti če ne dobijo pravočasnih in ustreznih podatkov o naravi bolezni.

Motnje razpoloženja: Pri človeku s shizofrenijo je pogosto prisotno depresivno razpoloženje. Potrtost ali žalost se lahko stopnjujeta do samomorilnih misli in dejanj, zato je pogosto potreben nujen sprejem v bolnišnico. Depresija se lahko pojavi kot del bolezni, njena posledica ali opozorilni znak za ponovitev.

Spoznavne motnje: Pacient težko logično razmišlja. Načrtovanje, reševanje težav, spominjanje in sporazumevanje z drugimi mu povzročajo težave, otežujejo delo in izpolnjevanje vsakdanjih opravil.

Zdravljenje shizofrenije

Zdravljenje shizofrenije je v zadnjih desetletjih, predvsem pa v zadnjih letih, zelo napredovalo. Ocenjujejo, da uspešno ozdravi tretjina pacientov, ki so doživeli prvo epizodo bolezni. Te osebe ustrezno funkcionirajo, hodijo v službo, imajo svojo družino. Na nek način je bila bolezen le izkušnja več v njihovem življenju. Tretjina obolelih se ob ustreznem zdravljenju nauči živeti s svojo boleznijo. Potrebujejo nekoliko več podpore, predvsem podporo lastne družine. Te osebe imajo lahko še manjše težave zaradi bolezni, a jih ta ne onemogoča. V vsakdanjem življenju so povsem samostojne. Pri nekaterih osebah, ki zbolijo, pa shizofrenija, kljub zdravljenju, ostane vse življenje prisotna v težji obliki.

Za zdravljenje shizofrenije se uporabljajo zdravila in številne psihosocialne metode zdravljenja ter rehabilitacije. Zdravila za zdravljenje shizofrenije in drugih psihoz se imenujejo antipsihotiki in uravnavajo neravnovesje kemičnih snovi v možganih. Obstaja več vrst antipsihotičnih zdravil, ki se razlikujejo po delovanju in posledično tudi po neželenih učinkih. Zato je včasih potrebno nekaj več časa, da zdravnik najde najprimernejše zdravilo za posameznega pacienta.

Poleg farmakološkega zdravljenja so pri zdravljenju shizofrenije pomembne tudi psihosocialne oblike zdravljenja, ki vključujejo: zgodnje odkrivanje bolezni in intervenco, povečanje pacientovega sodelovanja in vpogleda v bolezen, terapevtske skupnosti, družinsko terapijo, kognitivno-vedenjsko terapijo, skupinsko, individualno in suportivno psihoterapijo ter različne oblike psihoedukacije, ki pacienta naučijo razumevanja bolezni in premagovanja stresa.