ZDRAVLJENJE IN POMOČ > KATERE BOLEZNI ZDRAVIMO? > ODVISNOST OD ALKOHOLA

Kontakt:

Psihiatrična bolnišnica Idrija

Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija

Informacije:
(od 6.00 do 22.00):
T:
(0)5 37 34 400
F:
(0)5 37 73 651
E:
psihiatrija@pb-idrija.si

Pomoč v duševni stiski:
(od 19.00 do 7.00)
T:
(0)1 520 99 00
















Odvisnost od alkohola

Odvisnost od alkohola je kronična, ponavljajoča se bolezen, za katero so značilne nevrobiološke spremembe v možganih. Odvisnost se odraža v človekovi osebnosti, doživljanju, vedenju in odnosih z drugimi. Dolgotrajna odvisnost povzroča resne zdravstvene, osebnostne in ekonomske spremembe v življenju posameznika, ki je odvisen, navadno pa tudi v življenju njegovih bližnjih.

Kaj povzroča odvisnost od alkohola?

Na razvoj sindroma odvisnosti najpogosteje vpliva več dejavnikov tveganja, med njimi: učinki zaužitega alkohola, vplivi okolja, osebnost posameznika, socialni, pa tudi dedni dejavniki.

Kako diagnosticiramo odvisnost od alkohola?

Pri diagnosticiranju odvisnosti od alkohola ugotavljamo meje tvegane in škodljive rabe alkohola, fiziološke, biokemične ter z vedenjem in spoznavnimi sposobnostmi povezane znake odvisnosti. Ugotavljamo tudi komorbidnost (soobolevnost) z drugimi psihičnimi in telesnimi motnjami.

Kateri znaki kažejo na sindrom odvisnosti od alkohola?

Znaki sindroma odvisnosti od alkohola so:

  • pojav močne želje po alkoholu,
  • izguba kontrole nad vnosom alkohola,
  • alkohol posamezniku predstavlja prioriteto,
  • povečana toleranca do alkohola,  
  • pojav odtegnitvenega stanja ob prekinitvi vnosa alkohola,  
  • odvisna oseba ima za sabo več neuspešnih poskusov vzdržnosti od alkohola,
  • vztrajanje pri odvisniškemu vedenju,  kljub škodljivim posledicam.

Katere duševne motnje lahko povzroči zloraba alkohola?

Med najpogostejšimi motnjami, ki jih povzroči zloraba alkohola, so:

  • Sindrom odvisnosti od alkohola predstavlja kronično, ponavljajočo se motnjo, za katero so značilne nevrobiološke spremembe možganov. Gre za preplet vedenjskih, kognitivnih in fizioloških simptomov, ki se razvijejo po ponavljajočem in dlje časa trajajočem uživanju alkohola.
  • Akutna zastrupitev (intoksikacija) z alkoholom je resno medicinsko stanje, ki v določenih primerih lahko vodi do kome, aspiracije izbruhane vsebine  ali celo smrti zaradi zastoja dihanja. Dodatni zapleti zastrupitve z alkoholom so lahko povezani s padci, značilnimi znaki neprilagojenega vedenja, psihološkimi spremembami in fiziološkimi znaki.
  • Alkoholni odtegnitveni sindrom je stanje, do katerega pride ob popolni prekinitvi vnosa alkohola po dolgem uživanju večjih količin alkohola. Sindrom navadno prepoznamo po: tresenju rok, jutranji slabosti, glavobolu, jutranjemu siljenju k bruhanju in kolcanju, pospešenem pulzu, povišanem krvnem tlaku, potenju, razdražljivosti, nemiru, nespečnosti. V približno 5 % primerov se odtegnitveno stanje stopnjuje do delirija.
  • Alkoholni odtegnitveni delirij je smrtno nevaren zaplet alkoholnega odtegnitvenega sindroma, ko se naštetim simptomom pridružijo še dezorinetacija v času in prostoru, zaznavne motnje (prevladujejo vidne halucinacije) in psihomotorni nemir. Navadno pride do delirija v prvih treh dneh po prekinitvi uživanja alkohola. Delirij navadno traja več dni in se zaključi z globokim spanjem. Simptomatika je izrazitejša ponoči. Pacient se dogajanja med delirijem navadno ne spomni. 25 % primerov odtegnitvenih stanj spremlja epileptični napad, ki se praviloma pojavi v prvih 24 urah po odtegnitvi alkohola.
  • Alkoholna psihotična motnja predstavlja stanje, v katerem so prisotne slušne halucinacije ali preganjalne blodnje. Zelo dramatična je blodnjava ljubosumnostna motnja, pri kateri pacient postane ogrožajoč do svojega partnerja, ki ga neutemeljeno obtožuje nezvestobe.
  • Amnestični sindrom in demenca predstavljata stanje izrazite prizadetosti svežega in starejšega spomina, do katerega pride po dolgoletnem, prekomernem uživanju alkohola in hkratnemu pomanjkanju vitamina B1 (tiamina).
  • Alkoholni fetalni sindrom je motnja, pri kateri alkohol, ki ga uživa noseča mati, vpliva na razvijajoče se možgane ploda. Alkohol zavira rast zarodka in razvoj otroka po rojstvu. Otroci s tem sindromom imajo manjšo možgansko maso, motnje v razvoju obraznih in lobanjskih kosti, pogoste srčne napake, značilne so tudi motnje vedenja in koncentracije.
  • Sočasne duševne motnje (komorbidnost): Dolgotrajno uživanje alkohola, pa tudi prekinitev pitja alkohola, pogosto spremljajo depresija ali anksiozne motnje. V času depresivnega razpoloženja so lahko odvisni pacienti tudi samomorilno ogroženi.  

Kakšne so posledice odvisnosti od alkohola?

  • Sindrom odvisnosti od alkohola povzroča:
  • Spremembe osebnosti: Za osebo, ki je odvisna od alkohola, so značilne spremembe vrednostnega sistema, razvoj drugačnih, odvisnosti prilagojenih norm, zožitev interesov, osiromašenje želja, čustvena otopelost in neodgovorno vedenje.
  • Družbene spremembe: Pri osebi, ki je odvisna od alkohola, pride do negativnih sprememb družinskih odnosov, med katerimi so najpogostejše: družinske in partnerske težave, vedenjske in učne težave otrok, fizično, psihično in spolno nasilje, poškodbe, idr. Poslabša se delovna storilnost, ki se ji pridružijo druge težave v službi, npr. izostajanje, zamujanje, malomarnost. Za osebo so značilne tudi druge oblike neustreznega vedenja, kot npr. vožnja pod vplivom alkohola, kršitve prometnih predpisov, zakonov, pa tudi opustitev hobijev ter izguba socialnih stikov in vlog.
  • Zdravstvene posledice: Odvisnost od alkohola negativno vpliva na telesno in duševno zdravje, povzroča okvare organov ali organskih sistemov in duševne motnje.
  • Ekonomske posledice: Odvisnost od alkohola spremljajo neracionalno trošenje denarja za alkoholne pijače, stroški, ki nastanejo zaradi pogostejšega obolevanja, daljšega okrevanja, invalidnosti, zdravljenja, delovnih in prometnih nesreč. Odvisnost pogosto povzroča tudi izgubo življenja zaradi zgodnejše umrljivosti, samomorov, ubojev, delovnih in prometnih nesreč s smrtnim izidom.

Kako poteka zdravljenje sindroma odvisnosti od alkohola?

Odvisnost od alkohola je bolezen, ki jo je mogoče zdraviti in premagati. Zdravljenje navadno poteka v treh fazah:

  • Uvodna faza: Zdravljenje se začne z diagnostičnimi, diferencialno diagnostičnimi in motivacijskimi postopki ter pripravo na intenzivno zdravljenje, praviloma ambulantno.
  • Intenzivna faza: Pripravi na zdravljenje sledi celostno zdravljenje, s poudarkom na intenzivni psihoterapevtski obravnavi v bolnišnični ali ambulantni obliki.
  • Vzdrževalna faza: Tretja faza je namenjena podaljšanemu zdravljenju in rehabilitaciji v  podpornih skupinah (klubi zdravljenih alkoholikov, anonimni alkoholiki, skupine za samopomoč).