ZDRAVLJENJE IN POMOČ > KATERE BOLEZNI ZDRAVIMO? > BIPOLARNA MOTNJA

Kontakt:

Psihiatrična bolnišnica Idrija

Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija

Informacije:
(od 6.00 do 22.00):
T:
(0)5 37 34 400
F:
(0)5 37 73 651
E:
psihiatrija@pb-idrija.si

Pomoč v duševni stiski:
(od 19.00 do 7.00)
T:
(0)1 520 99 00
















Bipolarna motnja

Bipolarna motnja je motnja v delovanju možganov, ki povzroča nepredvidljiva nihanja razpoloženja. Ljudje z bipolarno motnjo nihajo iz čustveno povišanega stanja veselja (manije) v čustveno upočasnjeno stanje žalosti in potrtosti (depresijo).

Za razliko od nihanja razpoloženja, ki ga v življenju doživi večina od nas, se oseba z bipolarno motnjo sooča z epizodami globoke depresije in epizodami manije, ki lahko trajajo več tednov. Bipolarna motnja vpliva na vsakdanje življenje, delo in odnose posameznika.

Katere tipe bipolarne motnje poznamo?

Obstajata dva tipa bipolarne motnje:

  • Bipolarna motnja tipa I: Manične epizode pri tem tipu bolezni navadno trajajo več kot teden dni. Pri osebi z bipolarno motnjo tipa I  lahko po končani manični epizodi sledi obdobje depresije, ni pa nujno.
  • Bipolarna motnja tipa II: Depresivne epizode navadno trajajo več kot teden dni. Depresivnim epizodam po navadi sledi obdobje manije (manj hude oblike od tiste pri osebi z bipolarno motnjo tipa I), v katerem je življenje lahko še vedno obvladljivo.

Kako pogosta je bipolarna motnja?

Bolezen prizadene približno 1 % ljudi. Ženske in moški zbolijo enako pogosto. Bolezen se običajno pojavi med 20. in 40. letom starosti.

Zakaj je zdravljenje pomembno?

Bipolarna motnja je dolgotrajna duševna bolezen. Če bolezni ne zdravimo ali je ne zdravimo pravočasno, lahko sčasoma privede do vse pogostejših in hujših bolezenskih epizod. Pravilno in pravočasno zdravljenje zmanjša pogostost in resnost epizod ter oboleli osebi pomaga živeti normalno življenje.

Kako živeti z bipolarno motnjo?

Bipolarna motnja običajno traja vse življenje. Bolezen navadno spremljajo ponavljajoče se epizode manije in depresije. Med posameznimi epizodami lahko pri posameznikih nastopijo daljša obdobja brez simptomov. Z ustrezno pomočjo in podporo lahko oseba z bipolarno motnjo živi zadovoljno in stabilno življenje.

Vzroki za nastanek bipolarne motnje

Natančen vzrok za nastanek bipolarne motnje še ni docela znan. Strokovnjaki menijo, da bolezen povzroča neravnovesje med različnimi snovmi v možganih, predvsem neravnovesje med serotoninom in noradrenalinom. Verjetno k razvoju bolezni dodatno prispeva tudi dedna komponenta.

Diagnosticiranje bipolarne motnje

Za postavitev prave diagnoze je potreben pogovor s pacientom in svojci. Na ta način zdravnik pridobi vpogled v zgodovino poteka bolezni ter morebitne podobne težave pri drugih članih družine. Včasih so obdobja manije manj očitna in so predvsem v ospredju faze depresije, kar lahko napačno vodi v diagnozo depresivne motnje. Določitev, ali ima oseba le depresijo ali pa se obdobja depresivnosti izmenjujejo z obdobji maničnosti, včasih zahteva dolgotrajnejše opazovanje.

Simptomi bipolarne motnje

Simptomi bipolarne motnje spadajo v tri skupine: skupino simptomov manije, skupino simptomov depresije ter kombinacijo simptomov manije in depresije.

Simptomi v manični fazi:

  • oseba ima privzdignjeno, veselo ali razdražljivo razpoloženje,
  • oseba ima povečano samozavest in zelo dobro mnenje o sebi,
  • počuti se zelo pomembno (grandiozne ali megalomanske ideje),
  • potrebuje zelo malo ali sploh nič spanja,
  • govori hitreje kot običajno,
  • ima prehitevajoče misli in ideje,
  • je raztresena, hitro jo lahko preusmerimo na drugo temo,
  • je nemirna, agitirana,
  • nagiba se k impulzivnim dejanjem, zapravljanju, zlorabi alkohola, promiskuitetnemu vedenju, nepremišljeno se spušča v spolne aktivnosti in ne razmišlja o posledicah ali nevarnostih.

Simptomi v depresivni fazi:

  • žalost, tesnoba in občutek praznine,
  • pesimizem in obup,
  • občutki krivde, manjvrednosti, nemoči,
  • zmanjšano zanimanje za prijetne dejavnosti, hobije in stvari, pri katerih je pacient dotlej užival, tudi zmanjšano zanimanje za spolnost,
  • pomanjkanje energije, utrudljivost, upočasnjenost,
  • nemir in razdražljivost,
  • motnje spanja – nespečnost, zgodnje jutranje prebujanje ali pretirano spanje,
  • motnje hranjenja – izguba teka in znižanje telesne teže ali pretiran vnos hrane in dvig telesne teže,
  • impotenca pri moških ter frigidnost pri ženskah,
  • telesne težave, ki ne reagirajo na zdravljenje (npr. prebavne motnje, glavobol in druge kronične bolečine),
  • motnje koncentracije in spomina,
  • misli o smrti in samomoru ali celo poskusi samomora.

Pri nekaterih osebah z bipolarno motnjo se simptomi depresije in manije prepletajo.

Zdravljenje bolezni

Bipolarno motnjo zdravimo z zdravili in psihoterapijo. Čeprav zdravila, ki bi bipolarno motnjo pozdravilo, še ne poznamo, obstajajo zdravila, ki uspešno kontrolirajo in odpravljajo simptome bolezni. Stabilizatorji razpoloženja, na primer litijev ali natrijev valproat, so pogosto v pomoč pri nadzorovanju nihanja razpoloženja. Kaj zdravnik predpiše določenemu pacientu, je odvisno od faze bolezni, globine in jakosti simptomov, drugih posebnosti in značilnosti pacienta, morebitnih drugih bolezni ali zdravil, ki jih pacient že uživa. Vzpostavitvi nadzora nad hudim nihanjem razpoloženja z zdravili sledi izjemno pomembno vzdrževalno zdravljenje, ki v obdobju brez večjih nihanj razpoloženja preprečuje ponovitev simptomov.