O BOLNIŠNICI > BOLNIŠNICA SKOZI ZGODOVINO

Kontakt:

Psihiatrična bolnišnica Idrija

Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija

Informacije:
(od 6.00 do 22.00):
T:
(0)5 37 34 400
F:
(0)5 37 73 651
E:
psihiatrija@pb-idrija.si

Pomoč v duševni stiski:
(od 19.00 do 7.00)
T:
(0)1 520 99 00
















Bolnišnica skozi zgodovino

Današnji objekti bolnišnice so bili sprva namenjeni italijanski kasarni

Kompleks stavb današnje Psihiatrične bolnišnice Idrija je bil zgrajen v poznih dvajsetih letih prejšnjega stoletja za potrebe takratne italijanske vojske. Kraljevina Italija je med letoma 1928 in 1932 na vzpetini nad Idrijo zgradila mogočen obrambni vojaški kompleks Caserma di fanteria Costantino Brighenti, ki so ga odprli 5. aprila 1933. Vojašnica je veljala za največjo italijansko »kasarno« ob takratni italijanski vzhodni meji s staro Jugoslavijo. Vojaški kompleks je bil prvotno namenjen nastanitvi 4.000 italijanskih vojakov.

Ustanovitev bolnišnice

Julija 1953 je takratna ljudska oblast sklenila, da po vojni opustošeno in izropano vojašnico spremeni v bolnišnico. Pod imenom Bolnišnica za duševne bolezni Idrija je bila ustanovljena z odločbo Izvršnega sveta Ljudske republike Slovenije z dne 25. maja 1954. Sledila je obnova po vojni uničenih objektov. Bolnišnico so slavnostno odprli 7. aprila 1957 ob 10. uri. Ob odprtju je bilo v bolnišnici 450 postelj. Sobe, namenjene nastanitvi pacientov, so bile po takratnih standardih šest, sedem do desetposteljne. Ležalna doba je bila 365 dni.

Danes druga največja psihiatrična bolnišnica v Sloveniji

Psihiatrična bolnišnica Idrija je danes druga največja psihiatrična bolnišnica v Sloveniji. Od leta 1994 dalje stalno vlaga v izboljševanje bivalnih razmer ter znanje in razvoj strokovnega osebja. V bolnišnici smo v zadnjih dveh desetletjih celovito prenovili oba bolniška objekta (210 postelj), bolnišnično lekarno in laboratorij, skupno jedilnico za paciente, bolnišnično kuhinjo, prostore aktivacijske terapije in uprave, arhiv in kotlovnico. Zagotavljamo ustrezno pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju na območju severne in južne Primorske ter dela Notranjske, kjer živi preko 308.000 prebivalcev.