PRAVICE BOLNIKOV

Zdravstveno varstvo v Psihiatrični bolnišnici v Idriji izhaja iz načel resolucije Zdravja za vse Skupščine svetovne zdravstvene organizacije. Zdravljenje zajema usluge s področja bolnišničnega psihiatričnega varstva, njegove zaščite in preprečevanja ponavljanj obolenj. V okviru zdravljenja se opravlja diagnostika, različne oblike psihoterapevtskega, psihofarmakoterapevtskega, aktivacijskega in drugih oblik zdravljenja. Pomemben del tega predstavlja zdravstvena nega in resocializacija. Bolniki so glede na svoje psihično stanje odgovorni, da pri zdravljenju sodelujejo. Če je njihova odklonilnost v nasprotju z njihovimi koristmi glede zdravljenja, je zdravstveno osebje tisto, ki mora v skladu s strokovnimi in etičnimi načeli posameznemu bolniku pomagati. Zdravljenje v Psihiatrični bolnišnici v Idriji se upošteva tudi somatski aspekt človekove integritete.

Človekove pravice in vrednote v bolnišničnem in izvenbolnišničnem
zdravstvenem varstvu

1. Vsakdo, ki je napoten na zdravljenje v Psihiatrično bolnišnico ali Psihiatrični dispanzer, ima pravico, da je sprejet kot oseba, ki poseduje osnovne človekove pravice. To velja tudi za psihično bolne, v nekaterih pogledih zanje še bolj, kajti obzirnost obravnave teh oseb zahteva od zdravstvenih delavcev posebno občutljivost. Zdravstveni delavci, ki so vključeni v proces zdravljenja, imajo pravico in dolžnost, da glede na svoje naloge in odgovornosti obveščajo nadrejene in pacienta samega, če je to le mogoče, zakaj je pri bolniku potrebna prav takšna in ne drugačna obravnava.
2. Pacient ima pravico, da zdravljenje odkloni. Toda samo v primerih, če je njegovo vedenje in mišljenje takšno, da ni nevaren zase in za okolico. Za vsako prisilno aplikacijo medikamentozne terapije da pristanek vodja oddelka ali predstojnik, ali pa kolegij treh zdravnikov, od katerih morata biti dva psihiatra. Potrebnost aplikacije zdravil se zabeleži v Popis bolezni.
3. Vsak zdravljenec ima pravico do fizične in mentalne nedotakljivosti ter osebne varnosti, upoštevaje pri tem specifike psihiatrično bolnih ali motenih oseb.
4. Vsak pacient ima pravico do spoštovanja zasebnosti, lastnih moralnih in kulturnih vrednot, verskih in filozofskih prepričanj. Vse te elemente pacient lahko uresničuje, če s tem ne posega na področje istih vrednot drugih, oziroma je njih izvajanje škodljivo za njegovo zdravje.
5. Vsak pacient ima pravico do zdravstvene zaščite, ki mu nudi najvišjo možno stopnjo zdravja. V ta okvir spadajo tudi odpusti iz hospitala, tako imenovani "dopusti", prosti izhodi itn. O vseh teh postopkih mora biti pacient glede na stopnjo in izraženost psihopatoloških motenj obveščen. Če pride na tej ravni do inkompatibilnosti interesov, je razsodnik vodja psihiatričnega oddelka ali predstojnik, njegov namestnik ali pa konzilij treh zdravnikov.

Privolitev

1. Načelno ima pacient pravico privolitve ali odklonitve zdravljenja. Kadar gre za odklonitev medicinskega ali negovalnega postopka, je potrebno upoštevati okoliščine, navedene spredaj.
2. Bolnik ima pravico zavrniti ali prekiniti medicinski poseg ali negovalni postopek, vendar samo tedaj, kadar takšna zavrnitev ne predstavlja zanj škode za zdravje, ki se jo spričo psihičnega bolezenskega stanja bolnik ne zaveda. Razsodnik pri takšnih zavrnitvah je vodja bolniškega oddelka, predstojnik ali njegov namestnik, skupina treh zdravnikov, od katerih sta dva specialista psihiatra.
3. V primeru, da bolnik ne more izraziti svoje volje in je medicinski poseg ali negovalni postopek nujen, se ukrepa tako, kakor da je bolnik privoljenje dal.
4. Pri zdravljenju se, posebno kadar gre za specifične okoliščine, upošteva pooblastila bolnikovega pravnega zastopnika, ali pa svojca v prvem kolenu. Informacije o pacientovem zdravstvenem stanju da lečeči zdravnik, pravna in upravna mnenja pa vodja psihiatričnega oddelka. Mnenje sopodpiše predstojnik ali njegov namestnik.
5. Kolikor je psihiatrična bolnišnica tudi učna baza za študij raznih profilov zdravstvenih delavcev, je le predstojnik tista oseba, ki da pismeno privolitev za koriščenje podatkov in za sodelovanje pacientov ali zdravstvenih delavcev v učnem procesu. Pri tem je predstojnik dolžan spoštovati konvencije, ki veljajo za raziskovalno delo.

Obveščenost

1. Pacient ima pravico za vpogled v svojo zdravstveno dokumentacijo. To pravico pa uresniči le pod pogojem, če ne škoduje njegovemu zdravju. Presoja o tem je naloga vodje bolniškega oddelka, predstojnika ali njegovega namestnika. V zapletenejših primerih pa komisije treh zdravnikov, od katerih morata biti dva specialista.
2. Bolnik ima pravico, da je seznanjen s svojim zdravstvenim stanjem. Toda le do tiste mere, ko seznanitev za prizadeto osebo in njegovo zdravje ni škodljiva.
3. Podatki naj se bolniku sporočijo na način, ki ustreza njegovi sposobnosti razumevanja.
4. Bolnik ima pravico izbire osebe, ki bo v njegovem imenu seznanjena s podatki o njegovem zdravstvenem stanju. Toda le pod pogojem, če je integriran do tiste mere, ko je takšno izbiro sposoben sprejeti.
5. Bolnik ima možnost, da zaprosi za mnenje drugega strokovnjaka ali drugo zdravstveno ustanovo. Toda tudi ta pravica mora biti usklajena s stopnjo pacientove psihične integritete. Če bolnik zaprosi za mnenje drugega strokovnjaka, pa to zanj ni primerno in ne mogoče, mu je potrebno v primerni obliki to pojasniti. Njegovo željo pa tudi zabeležiti ter vzrok, zakaj je zavod ravnal drugače. Najodgovornejša oseba v takšnem postopku je predstojnik ali njegov namestnik.
6. Bolnik je glede na stopnjo psihofizične prizadetosti dolžan upoštevati hišni red ustanove. Pacienti morajo biti ob sprejemu, če obstaja možnost, seznanjeni s temeljnimi določili hišnega reda.

Zaupnost in zasebnost

1. Vsi podatki o zdravstvenem stanju bolnika in vsi drugi podatki so zaupni, tudi po smrti bolnika.
2. Vsi podatki morajo biti zaščiteni. V procesu zdravljenja sodelujejo tudi osebe, ki etično niso zavezane tajnosti in drugim elementom kodeksa zdravstvene etike. Te osebe je treba poučiti o njihovem zadržanju. Podpisati morajo izjavo, da so s pravili dela seznanjene. Dokument je sestavni del delavčeve kartoteke.
3. Vmešavanje v zasebno in družinsko življenje bolnikov, razen v strokovno določenih okvirih, ni dovoljeno.
4. Medicinsko dokumentacijo se po privoljenju vodje psihiatričnega oddelka ali predstojnika ter njegovega namestnika lahko izroči na vpogled sorodni psihiatrični ustanovi, kjer nemara pacient nadaljuje z zdravljenjem ali pa izvedencem psihiatrične stroke, ki so etično zavezani za čuvanje tajnosti podatkov.
5. Bolnik ima pravico do takšne prostorske nameščenosti v bolnišnici ter potrebnih ubikacijskih pogojev, ko so takšne pravice in izvedljive in ne posegajo v pravice zdravstvenih delavcev ter drugih pacientov in če so v funkciji pacientovega zdravljenja.

Zdravljenje in zdravstvena nega

1. Vsakdo ima pravico do zdravstvene nege, ki jo potrebuje v skladu s človeškimi, materialnimi in finančnimi sredstvi, ki v konkretni sociokulturni sredini in času ter so tudi v stroki normativno urejeni.
2. Bolnik ali njegovi svojci imajo pravico biti seznanjeni do katere stopnje je možno v Psihiatrični bolnišnici v Idriji pacienta negovati, ne da bi pri tem presegali osnovno poslanstvo ustanove. Svojci so dolžni poskrbeti za postopek v zvezi z odpustom pacienta. Če pacient nima svojcev, je potrebno, da to funkcijo prevzame področni Center za socialno delo ali socialna ustanova, v kateri se pacient nahaja. Postopek v soglasju s pacientom ali njegovim zakonitim zastopnikom ureja bolnišnična socialna služba.
3. Bolnik ima v skladu s svojo trenutno psihično celostnostjo pravico do izbire in spremembo lečečega zdravnika, osebja in ustanove, če je to skladno s kodeksom etike zdravstvenih delavcev in delovanju sistema zdravstvenega varstva v bolnišnici. Če v zvezi s tem pride do konfliktnih stanj, je predstojnik, njegov namestnik ali pa konzilij treh zdravnikov tisti, ki odloči o uveljavljanju zahteve ter zavzame do nje kritičen in za bolnika čimbolj koristno stališče.
4. Bolnik ima glede na svoje zdravstveno stanje pravico do obrazložitve vzroka, zakaj je potrebna premestitev v drugo ustanovo ali odpustitev domov, ali premestitev v socialno ustanovo.
5. Bolnik ima pravico do spoštljivega ravnanja v procesu diagnostike, zdravljenja in zdravstvene nege (spoštovanje njegovih kulturnih, religioznih in drugih vrednot).
6. Osebje bolnišnice je dolžno, da obvesti sorodnike ali druge osebe, ki so zainteresirane in imajo zakonito pravico skrbeti za pacienta, da se jih v primeru usodnejših sprememb zdravstvenega stanja na spoštljiv način obvesti.

vrh strani

Zakon o pacientovih pravicah predstavlja pomembno pridobitev na področju varovanja in zagotavljanja temeljnih pravic uporabnikom zdravstvenih storitev, in bo nedvomno prispeval k večji kakovosti zdravstvene oskrbe. Več o uresničevanju svojih pravic, o možni pritožbeni poti, v primeru, ko so vam pravice kršene ter o pomoči zastopnika pacientovih pravic si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za zdravje ali na spletni strani Varuha človekovih pravic!

vrh strani

Pristojna oseba za obravnavo kršitev pacientovih pravic

Roki in način vložitve zahteve za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic

Pacient lahko kadarkoli med zdravstveno obravnavo v bolnišnici ustno ali pisno izrazi svoje nezadovoljstvo glede izvajanja zdravstvene oskrbe ali nezadovoljstvo z odnosom zdravstvenega delavca oziroma sodelavca. Svoje nezadovoljstvo ali nestrinjanje naslovi  neposredno na vodjo bolniškega oddelka, na katerem je hospitaliziran. Vodja oddelka je dolžan nesporazum odpraviti takoj z dodatnimi pojasnili ali ukrepi. Pacient, ki z dodatnimi pojasnili ali ukrepi ni zadovoljen, lahko vloži zahtevo za obravnavo domnevne kršitve njegovih pravic ustno na zapisnik ali pisno pri pristojni osebi bolnišnice iz prve točke, in sicer:

• zahtevo zaradi neprimernega odnosa zdravstvenih delavcev in sodelavcev najpozneje v 15 dneh od domnevne kršitve,

• zahtevo zaradi domnevno neustreznega ravnanja pri zdravstveni oskrbi (varnostni zaplet, zdravstvena napaka, ipd.) najkasneje v 30 dneh po končani zdravstveni oskrbi.

Pacient lahko vloži prvo zahtevo v treh mesecih po preteku zgoraj navedenih rokov, če je za kršitev zvedel kasneje oziroma če so se posledice kršitve pokazale kasneje.

Pacient v vlogi, ki jo posreduje pristojni osebi, navede: osebno ime, naslov prebivališča in svoje kontaktne podatke, opis domnevne kršitve, podatke o udeleženih zdravstvenih delavcih oziroma sodelavcih ali drugih osebah, čas in kraj domnevne kršitve ter morebitne posledice, ki so nastale zaradi domnevne kršitve.

vrh strani

Podatki o zastopnikih pacientovih pravic

Naloga zastopnika je, da daje pacientu osnovne informacije, nudi strokovno pomoč in daje konkretne usmeritve tudi na področjih uveljavljanja pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti. Na zastopnika se lahko obrne vsak uporabnik zdravstvenih storitev kadar potrebujete nasvet, pomoč ali zastopanje pri uresničevanju svojih pravic določenih v Zakonu o pacientovih pravicah.

Podatke o zastopnikih najdete na spletni strani Ministrstva za zdravje!